Lov na sredozemskega iglana: plenilec, čigar ime pomeni igla

Vsak članek te serije odgovarja na isto vprašanje: kako ribič prelisiči plenilca? S katero vabo, na kateri globini, ob katerem času. Pri sredozemskem iglanu se odgovor začne z iglo. Vrstno ime se glasi *belone* — grško za iglo —, in prav ta beseda je hkrati rodovno ime íglice, *Belone belone*, ki ji ima ta serija svoj članek. Os tega članka je zato: plenilec, čigar ime pomeni igla. Govorimo o *Tetrapturus belone* — in to ni obrobna opomba: po FishBase je to edini marlin, ki vse življenje preživi v Sredozemlju. ⚠️ In eno je treba povedati naravnost že tu: GBIF za to vrsto ne navaja nobenega slovenskega imena. Poimenovanje »sredozemski iglan«, ki ga uporablja ta članek, je zato opisno; »iglan« je hrvaško in srbsko ime, v slovenščini pa »mečarica« pomeni *Xiphias gladius*, »íglica« pa *Belone belone*.

Štiri plavuti, en rep — in igla

Izvor znanstvenih imen beleži ETYFish Project, etimološki register ribjih imen. Rod Tetrapturus (Rafinesque 1810) je tam zapisan kot „tetra, four; ptera, fin; ouros, tail“ — štiri, plavut, rep —, „referring to two wing-like caudal keels on each side of caudal peduncle“: gre za dva krilata grebena na vsaki strani repnega peclja. Vrstno ime belone je razloženo v sedmih besedah: „Greek for needle, referring to short, spear-like bill“grško za iglo, po kratkem, sulici podobnem kljunu. Za primerjavo stoji na isti strani mečarica: Xiphias je „ancient Greek name for swordfish“, od *xiphias*, meč, *gladius* pa preprosto „Latin for sword“. Dve ribi, dve orožji: ena nosi v imenu meč, druga iglo. Družino ETYFish vodi kot ISTIOPHORIDAE, „Billfishes and Marlins“, s petimi rodovi in desetimi vrstami — majhno sorodstvo, v katerem je naša riba prebivalka Sredozemlja.

Kako daleč seže igla, pokaže seznam imen GBIF za *Tetrapturus belone* (ključ 2397951). Obstaja tabor sulice: angleško „Mediterranean spearfish“ in „Mediterranean shortbill spearfish“, nemško „Mittelmeer-Speerfisch“, nizozemsko „Middellandse-Zeespeervis“, dansko „Middelhavsspydfisk“, rusko „Средиземноморский копьеносец“ — sredozemski nosilec sulice —, arabsko „سمك الرمح المتوسطي“, turško „Akdeniz zıpkın balığı“, harpunska riba Sredozemlja, in francosko „Poisson-pique“. Obstaja tabor marlina: grško „Μαρλίνος Μεσογείου“, francosko „Marlin de Méditerranée“, špansko „Marlín del Mediterráneo“, švedsko „Medelhavs-marlin“, norveško „Middelhav-marlin“, finsko preprosto „Marliini“. In obstaja tabor igle: italijansko „Aguglia imperiale“ — zraven sicilijanski obliki „Agugghia ’mpiriale“ in „Ugghia ’mpriali“ —, francosko „Aguglia impériale“, špansko „Aguja de pico corto“, kratkokljuna igla, hrvaško in srbsko „Iglan“, srbsko še „Iglokljun“, igličasti kljun. Portugalsko se imenuje „Espadim-do-Mediterrâneo“, mali meč; japonsko „チチュウカイフウライ“. ⚠️ Slovenskega imena na tem seznamu ni. Ta članek si ga ne izmišlja: »sredozemski iglan« je opisna oznaka, ne uradno slovensko ime, in kot tako je tu tudi mišljena.

💣 Štiri imenske pasti, vsaka preverjena ob seznamih GBIF za íglico (*Belone belone*, ključ 2369178) in mečarico (*Xiphias gladius*, ključ 2397850). Prvič, sama beseda za iglo. Italijansko „aguglia“, špansko „aguja“, portugalsko „agulha“ in celo francosko „Aguglia“ stojijo tam pri íglici. Naša riba te besede nosi samo z dodatkom: *imperiale*, *de pico corto*. Isto portugalsko „Agulha“ pa GBIF vodi še pri mečarici — ena beseda, tri ribe, in vse tri imajo v tej seriji svoj članek. Drugič, Balkan. Hrvaško „Iglan“ je ta riba, „Iglun“ je mečarica, „iglica“ je íglica — tri ribe iz enega korena (*igla*), med Iglanom in Iglunom pa leži en sam samoglasnik. V slovenščini se past ponovi drugače: íglica je *Belone belone*, mečarica je *Xiphias gladius*, za *Tetrapturus belone* pa imena ni. Tretjič, albanščina. „Peshku shtize“ dobesedno pomeni riba sulica — pri GBIF je to mečarica. Za *Tetrapturus belone* tam ni nobenega albanskega imena, prav tako ne slovenskega. Obe različici tega članka zato ribo poimenujeta opisno in to povesta na glas. Četrtič, vir sam. Malteško „Pixxispad“ stoji pri GBIF pri naši ribi in pri mečarici; le „Pixxispad qasir“, kratki, pomeni našo. FishBase pa o sredozemskem iglanu piše, da so ga ribiči morda prepoznavali kot „T. albidus“, belega marlina: „may have been identified as T. albidus by anglers and fishermen“. Zamenjava torej stoji v strokovnem viru, ne le v pristanišču.

Dva metra štirideset, sedemdeset kilogramov

Okvirni podatki izvirajo iz FishBase, katerega glavni vir za to vrsto je FAO-jev katalog vrst „Billfishes of the world“ Nakamure (1985). Sredozemski iglan zraste do 240 centimetrov skupne dolžine; najvišja objavljena teža je 70 kilogramov. »Common length« FishBase navaja s 200 centimetri — ⚠️ vendar kot OT, drugačno mero dolžine od skupne; obe številki zato nista neposredno primerljivi, in ta članek ne trdi, da je povprečna riba dolga dva metra. Obliko telesa FishBase zapiše preprosto kot „elongated“, podolgovato. Njegovo morje je ozko začrtano: „Mediterranean Sea: considerably abundant around Italy“ — v Sredozemlju, izrazito pogost okoli Italije; iz Črnega morja ni potrjene najdbe. Status IUCN je „Least Concern“, ocenjen 15. novembra 2021; za človeka velja kot „Harmless“. Ribolov FishBase vodi kot „minor commercial“, okrevanje staleža kot „Low“, s časom podvojitve od 4,5 do 14 let, občutljivost za izlov pa kot zmerno (45 od 100) — riba, ki počasi zraste nazaj.

Edini marlin, ki Sredozemlja nikoli ne zapusti

Za ribiče najpomembnejši stavek stoji pri FishBase pod »Biology«: „This species is the most common istiophorid in the central basin of the Mediterranean and completes its life cycle inside this sea as far as is known to date“ — je najpogostejša kljunata riba v osrednjem sredozemskem bazenu in po današnjem vedenju sklene svoj življenjski krog znotraj tega morja. Nobene selitve v Atlantik, nobenega potovanja med oceani: ta marlin pripada Sredozemlju. In ne stoji v globini, kjer bi kljunato ribo pričakovali: „Probably swims in the upper 200 m water layer, generally above or within the thermocline“verjetno v zgornjih 200 metrih, večinoma nad termoklino ali v njej, v tisti plasti, kjer temperatura vode skokovito pade. ⚠️ To je v napetosti s podatkom o okolju iz istega vira, ki se glasi „Deep-water“ in „pelagic-oceanic“, medtem ko je globinski razpon naveden kot 0 do 200 metrov. Ta članek prevzame oboje in tega ne razreši. ⚠️ Odprto ostane tudi drugo protislovje v vrstici o razširjenosti: „No adults have been reported east of the Ionian Sea“ stoji tam tik ob „Reportedly caught from the Aegean Sea“. Kdor lovi v Egejskem morju, naj pozna oboje.

Kaj je — in zakaj je redko sam

Plen FishBase povzame v treh besedah: „Feeds on fishes“ — je ribe. Nobenih rakov, nobenih glavonožcev v tej vrstici; plenilec, ki lovi plenilce. Zraven stavek, ki je na vodi vreden več kot katera koli številka o velikosti: „Travels in pairs, possibly corresponding to a feeding behavior“ — potuje v parih, morda v povezavi s prehranjevanjem. ⚠️ Tisti „possibly“ pripada viru in tu ostane: zakaj plavata skupaj, ni pojasnjeno. Glede razmnoževanja je FishBase izrecno previden: „Winter and spring might not be an unreasonable hypothesis for the spawning season of this species“ — zima in pomlad naj ne bi bili nerazumna hipoteza za čas drstitve. To je domneva v pogojniku, ne podatek o sezoni, in ta članek iz nje sezone ne naredi.

Kaj to pomeni na vodi

  • Zgornjih dvesto metrov je revir. FishBase ga umešča nad termoklino ali vanjo. Kdor ve, kje temperatura vode skokovito pade, pozna plast, ki jo opisuje vir — StrikeAhead ti pokaže temperaturo vode in razmere za tvojo točko.
  • Dva namesto enega. Potuje v paru. En prijem še ne pomeni, da je tam ena sama riba.
  • Riba je ribo. Vir kot plen navaja izključno ribe. Katera velikost vabe ali katera metoda lovi, ne pove nobeden od prebranih virov; ta članek ne obljublja nobene.
  • Italija je središče. »Considerably abundant around Italy« je najjasnejša krajevna navedba vira. Vzhodno od Jonskega morja postane redkejši — z odprtim protislovjem glede egejske vrstice.
  • Ime zavaja, kljun ne. Kratek, sulici podoben kljun ga loči od mečarice, velikost pa od íglice. Ko nekdo reče »aguglia«, »iglan« ali »agulha«, vprašaj po drugi besedi.
  • Riba, ki počasi zraste nazaj. FishBase okrevanje imenuje »Low«, s časom podvojitve 4,5 do 14 let. To je argument za obzirno ravnanje in za vračanje v morje — in stvar lastne odločitve.
  • Predpise preveri sam. Najmanjše mere, količine ulova in varstvene dobe se razlikujejo po državah in se spreminjajo — merodajen je pristojni organ; to ni pravni nasvet.

Sredozemski iglan je plenilec, čigar ime pomeni igla: grška beseda za kratek kljun ga je prepletla z íglico, mečarico in pol ducata obalnih jezikov — za tem pa stoji riba, ki vse življenje preživi v enem samem morju. StrikeAhead bere razmere in globino ter se uči iz tvojih ulovov; aplikacija ti pove, kdaj se splača, StrikeAhead Pathfinder pa, s kom greš na neznano vodo — kurirano, osebno preverjeno, z verificiranimi ulovi namesto oglasnih fotografij, brez plačanega razvrščanja in zate kot ribiča brez posredniške provizije.

Ujemi pravi trenutek →