StrikeAhead

Potočna zlatovčica: Američanka, ki od leta 1884 živi v mrzlih potokih Evrope

Po nemški Wikipediji je leta 1884 iz Severne Amerike prišla v Evropo — in od takrat živi v mrzlih potokih in gorskih jezerih, kamor nikoli ni sodila. V angleščini ji pravijo postrv (trout), a to ni: je zlatovčica. Ta članek govori o potočni zlatovčici, *Salvelinus fontinalis* — nemško Bachsaibling, angleško brook trout (tudi brook charr, speckled trout in brookie), francosko omble de fontaine (tudi saumon de fontaine in truite mouchetée), italijansko salmerino di fontana, špansko trucha de arroyo, portugalsko truta-das-fontes (GBIF), nizozemsko bronforel, dansko kildeørred (GBIF), švedsko bäckröding, norveško bekkerøye, finsko puronieriä, rusko американская палия, hrvaško prav tako potočna zlatovčica, albansko trofta e përrenjve (GBIF), japonsko カワマス in arabsko لفاشة الينابيع (Wikidata); za grščino nismo ne v Wikidati ne v GBIF našli lastnega imena, turške oblike, ki jo navaja GBIF, pa nismo mogli potrditi kot uveljavljene. Je plenilska riba mrzle, bistre vode. Tu piše, kako jo prepoznaš, kaj je, kdaj se drsti — in zakaj je pri nas tujka.

Zlatovčica, ki ji pravijo postrv

Opisal jo je naravoslovec Samuel Latham Mitchill leta 1814 kot *Salmo fontinalis* (angleška Wikipedija) — torej sprva v rodu lososov in postrvi. Pozneje so jo uvrstili med zlatovčice, v rod *Salvelinus*; vanj spadata tudi jezerska zlatovčica in ameriška jezerska zlatovčica (*Salvelinus namaycush*, angl. lake trout). Vrstno ime *fontinalis* je po angleški Wikipediji latinsko in pomeni »iz studenca« — in res FishBase opisuje njen življenjski prostor kot bistre, hladne, s kisikom bogate potoke, majhne do srednje velike reke in jezera. Da ji v angleščini kljub temu pravijo trout, je dediščina časa pred prerazvrstitvijo: ime je ostalo, rod se je zamenjal.

Kako jo prepoznaš

FishBase navaja kombinacijo, po kateri jo zanesljivo prepoznaš: temnozeleno marmoriranje na hrbtu in na hrbtni plavuti — in rdeče pike z modrim obročkom na bokih. Obarvanost je spremenljiva, a večinoma zelena do rjavkasta, s svetlejšimi črvastimi črtami na hrbtu, ki segajo do hrbtne in včasih do repne plavuti; boki nosijo številne svetle pege in nekaj rdečih. Drugi zanesljivi znak je na spodnjih plavutih: podrepna, trebušni in prsni plavuti imajo po FishBase bel sprednji rob, za njim temen pas, preostanek je rdečkast. Repna plavut je skoraj ravna ali le plitvo vbočena. V času drsti se spodnji del bokov in plavuti obarvajo rdeče; osebki, ki se selijo v morje, so zgoraj temnozeleni, ob straneh srebrni in imajo le še bledo rožnate pike.

  • Velikost: po FishBase največ 86 cm (standardna dolžina), običajno 26,4 cm; v Evropi povprečna velikost v naravi po nemški Wikipediji redko presega 35 cm.
  • Teža: največja objavljena teža je po FishBase 8,0 kg; v Evropi po nemški Wikipediji večinoma ne preseže 1 kg.
  • Starost: po FishBase do 24 let — večina osebkov pa po angleški Wikipediji doživi le 3 do 4 leta.

Kje živi

Njena domovina je po FishBase vzhod Severne Amerike: skoraj vsa vzhodna Kanada od Nove Fundlandije in Labradorja do zahodne strani Hudsonovega zaliva, proti jugu v porečjih Atlantika, Velikih jezer in Misisipija do Minnesote ter vzdolž Apalačev do severa Georgie. Od tam so jo po FishBase na široko naselili — po Severni Ameriki in v zmernih pasovih drugih celin. Po FishBase živi v temperaturnem razponu od 0 do 25 °C; angleška Wikipedija kot tipično navaja 1 do 22 °C in topla poletja z malo vode opisuje kot stres, predvsem za velike ribe. Opazna je njena odpornost na kislo vodo: po angleški Wikipediji običajno živi pri pH od 5,0 do 7,5, v skrajnostih od 3,5 do 9,8 — po nemški Wikipediji pa nizke vrednosti pH prenaša bolje kot domača potočna postrv. Poleg tekočih voda po nemški Wikipediji naseljuje tudi stoječe vode, kot so gorska jezera.

Kaj je

Po FishBase je skoraj vse, kar pade v potok ali v njem živi: črve, pijavke, rake, žuželke — med njimi trzače, mladoletnice, mušice, enodnevnice, vrbnice in kačje pastirje —, mehkužce, ribe in dvoživke, celo majhne sesalce. Angleška Wikipedija kot primer navaja voluharice in dodaja, da občasno poje mladice lastne vrste. Po nemški Wikipediji so poleti pomembne žuželke, ki padejo na vodo, kot so kobilice, večji primerki pa lovijo ribe, tudi lastne vrste. FishBase jo uvršča na trofično raven 3,3.

Drst jeseni, v studenčnici

Potočna zlatovčica se po angleški Wikipediji drsti jeseni. FishBase opisuje dvorjenje: samec skuša samico pognati k primernemu drstnemu produ; samica izbere mesto in izkoplje drstno jamico, samec pa ob njej šviga sem ter tja, trepeta in se je dotika s plavutmi — večino časa pa porabi za to, da odganja druge samce. Po angleški Wikipediji samica izkoplje jamico tam, kjer skozi prod navzgor pronica podtalnica; ikre dobivajo kisik iz vode, ki teče skozi prod. Ena samica izleže do 5.000 iker; čez zimo ležijo v produ in se izvalijo po 4 do 6 tednih. FishBase njeno odpornost ocenjuje kot srednjo: populacija potrebuje 1,4 do 4,4 leta, da se podvoji.

Salters in coaster: tiste, ki gredo naprej

Ne ostane vsaka potočna zlatovčica v potoku. Nekateri osebki, ki jim v Severni Ameriki pravijo salters, se po FishBase spomladi, ko se voda v potoku segreje, odselijo v morje — a se od rečnega ustja nikoli ne oddaljijo več kot nekaj kilometrov in tam ostanejo do tri mesece. Po angleški Wikipediji se konec poletja ali jeseni vrnejo na drst. V Gornjem jezeru (Lake Superior) živijo coaster: populacije, ki po angleški Wikipediji prebivajo v jezeru, živijo dlje, so bolj plenilske in se na drst odpravijo v pritoke.

Križanci: tigrasta postrv, splake, »Elsässer Saibling«

  • Tigrasta postrv (tiger trout): križanec potočne zlatovčice in potočne postrvi — po nemški in angleški Wikipediji sterilen; angleška Wikipedija ga opisuje kot skoraj vedno neplodnega in piše, da ga zaradi hitre rasti uporabljajo za vlaganje.
  • Splake: križanec potočne zlatovčice in ameriške jezerske zlatovčice — po angleški Wikipediji ploden, a z zelo omejenim naravnim razmnoževanjem.
  • »Elsässer Saibling« (nemško ime, približno »alzaška zlatovčica«): po nemški Wikipediji križanec potočne zlatovčice in jezerske zlatovčice.

Tujka v potoku

V domovini je riba studencev — v Evropi je tujerodna vrsta. FishBase beleži, da več držav po njeni naselitvi poroča o negativnih ekoloških posledicah, in jo vodi kot potencialnega škodljivca. Po angleški Wikipediji lahko naseljena potočna zlatovčica domorodne vrste izpodrine, jih poje in se z njimi križa; v severnem Skalnem gorovju prispeva k upadu domorodne postrvi cutthroat, v Evropi pa je slabo vplivala na rast domače potočne postrvi. Zato nemška Wikipedija svetuje, naj se s to vrsto ne vlaga, da se ne bi porušili obstoječi ekosistemi. Po IUCN po svetu velja za najmanj ogroženo (Least Concern; po FishBase ocenjeno 1. avgusta 2021), čeprav domorodne populacije po angleški Wikipediji upadajo od 19. stoletja. Uporablja se na veliko načinov: FishBase jo vodi kot športno ribo, v komercialni akvakulturi in kot poskusno žival, nemška Wikipedija pa jo imenuje priljubljena gojitvena vrsta. Varstvena doba, najmanjša lovna mera in pravila za odvzem se razlikujejo od države do države in od vode do vode — preveri jih sam pred ribolovom: pri ribiškem čuvaju, v ribiški družini, pri ribiški upravi ali pri svojem vodniku.

Štiri protislovja, puščena, kot so

  • Kako težka zraste? FishBase: največ 8,0 kg. Angleška Wikipedija: najtežji dokumentirani osebek je tehtal 6,6 kg, rekord IGFA je 6,57 kg.
  • Kako dolgo živi? FishBase: do 24 let. Angleška Wikipedija: vsaj sedem let, naseljeni osebki v Kaliforniji do 15. Nemška Wikipedija: v naravnih razmerah osem do deset let.
  • Kako dolga zraste? FishBase: 86 cm standardne dolžine — torej merjeno brez repne plavuti. Angleška Wikipedija: 86 cm. Nemška Wikipedija: 85 cm.
  • Kdaj je padel rekord? Rekord IGFA z reke Nipigon v Ontariu je v angleški Wikipediji enkrat naveden z letnico 1915, enkrat pa z 1916 — v istem članku.

Tri imena, ki vodijo k napačni ribi

  • »Tigerfisch« in »Elsässer Saibling«. GBIF obe nemški imeni navaja tudi za samo potočno zlatovčico — a po nemški Wikipediji sta to križanca: sterilna tigrasta postrv (s potočno postrvjo) in Elsässer Saibling (z jezersko zlatovčico). Kdor ujame enega od njiju, nima na trnku čiste potočne zlatovčice.
  • »Beekforel«. GBIF to nizozemsko ime navaja tudi za potočno zlatovčico, a po nizozemski Wikipediji je beekforel potočna postrv, *Salmo trutta fario*. Nizozemsko ime potočne zlatovčice je bronforel.
  • »Speckled trout«. Tako potočni zlatovčici pravijo v delih Severne Amerike — a po angleški Wikipediji to ime nosi tudi povsem druga riba: *Cynoscion nebulosus*, v angleščini tudi spotted seatrout — morska riba iz družine Sciaenidae.

Ostaja vprašanje, s katerim se začne vsak članek te serije: kdaj. Življenjski prostor, plen in navade so opisani zgoraj in so stalni. Vsak dan se spreminja vse drugo — svetloba, zračni tlak, veter, temperatura vode —, in prav tam se odloči, ali se dan ob vodi splača. To izračuna StrikeAhead: vzame razmere na tvoji vodi in ti pove, kdaj se pot splača. In ker tujega revirja, njegovih mest in pravil ne poznaš od prvega dne, ti StrikeAhead Pathfinder pove, s kom se odpraviš: skrbno izbrani vodniki in skiperji, pred uvrstitvijo osebno preverjeni — licenca in zavarovanje —, s preverjenimi ulovi namesto oglasnih fotografij, brez plačljivega razvrščanja in zate kot ribiča brez provizije za posredovanje. Aplikacija pove kdaj, Pathfinder s kom.