StrikeAhead

Ribolov črtastega tuna: riba v tvoji konzervi tune

Odpri konzervo tune in precej verjetno v njej ni tuna — vsaj ne v zoološkem smislu. Po angleški Wikipediji konča do 95 odstotkov ulova te ribe v konzervah; japonska Wikipedija piše, da gre v konzerve več kot 80 odstotkov svetovnega ulova in da iz nje izvira 70 do 80 odstotkov surovine vseh svetovnih konzerv tune. Leta 2018, poroča angleška Wikipedija, so iztovorili 3,2 milijona ton — tretji največji ulov med vsemi morskimi ribolovi, za perujskim sardonom in aljaškim polakom. Ta članek govori o črtastem tunu, *Katsuwonus pelamis* — nemško Echter Bonito („pravi bonito“), angleško skipjack tuna, špansko listado, italijansko tonnetto striato, francosko bonite à ventre rayé, japonsko katsuo.

Tuna na etiketi, ne v sistematiki

Nemška Wikipedija pove naravnost: črtasti tun je ena gospodarsko najpomembnejših vrst, ki se prodajajo kot „tuna“, čeprav zoološko ne spada med prave tune (*Thunnus*). Je edina vrsta svojega rodu, *Katsuwonus*. Švedska Wikipedija ga imenuje najpogostejša riba, ki se prodaja kot tuna v konzervi; norveška Wikipedija pravi, da je tuna v konzervi običajno bodisi črtasti tun bodisi beli tun; nizozemska Wikipedija pravi, da konzerve v nizozemskih in belgijskih supermarketih pogosto vsebujejo to vrsto. V Franciji po francoski Wikipediji polni večino predhodno kuhanih konzerv kot „thon listao“; na Japonskem se konzerva imenuje „light tuna“ in je po japonski Wikipediji označena kot „katsuo v olju“. Nemški živilski predpisi zahtevajo na embalaži znanstveno ime — če prebereš „Katsuwonus pelamis“, držiš v rokah črtastega tuna.

Ime z Japonske

Po nemški Wikipediji je ime rodu polatinjenje japonskega katsuo; w izhaja iz klasičnega zapisa カツヲ. Italijanska in francoska Wikipedija rod pripisujeta Kishinouyeju, 1915; vrsto je Linné leta 1758 opisal kot *Scomber pelamis*. Vrstno ime, pravi nemška Wikipedija, izhaja iz starogrške besede pēlamys — besede za mlade tune v prvem letu. Francoska Wikipedija navaja 22 sinonimov, od *Thynnus vagans* do *Euthynnus pelamis*. Japonska Wikipedija pa samo ime katsuo izpeljuje iz katauo, „trde ribe“ — in suho pripomni, da je prevod v angleščino kot „bonito“ napačen prevod: bonito je rod *Sarda*, ne katsuo.

Edo in prvi katsuo v letu

Ob Japonski se katsuo po japonski Wikipediji spomladi s Kurošiom seli proti severu in jeseni nazaj proti jugu. Prvi ulov v letu se imenuje hatsugatsuo, „prvi katsuo“ — pust in lahek; jesenska riba na povratku je modorigatsuo, in ta je mastna (angleška in japonska Wikipedija). V starem Edu je prvi katsuo postal manija: leta 1812 je igralec kabukija Nakamura Utaemon za eno samo ribo plačal tri ryō, satirični verz tistega časa pa je svetoval, naj prvi katsuo poješ, tudi če moraš zanj zastaviti ženo. Iz ribe nastane katsuobushi: kuhan, dimljen, posušen in za najboljše kakovosti zorjen s plesnijo kōji vsaj štirikrat v več mesecih — oblanci so osnova juhe dashi. Še zadnja zanimivost: preden so inzulin znali pridobivati v kristalni obliki, so ga po japonski Wikipediji nekaj časa pridobivali iz katsua.

Po čem ga prepoznaš

FishBase opisuje vretenasto, podolgovato telo okroglega prereza. Prva hrbtna plavut ima 14 do 16 trdih žarkov; druga sledi po presledku, ki ni širši od očesa, za njo pa je 7 do 9 plavutk, za predrepno plavutjo pa 7 do 8. Prsne plavuti so kratke. Luske ima le na oklepu za glavo in vzdolž pobočnice; na vsaki strani repnega korena je močna kobilica med dvema manjšima. Najzanesljivejši znak je barva: hrbet temno vijoličasto moder, spodnji boki in trebuh srebrni s 4 do 6 zelo opaznimi temnimi vzdolžnimi progami, ki so pri živih ribah lahko videti kot nizi temnih lis (FishBase). Japonska Wikipedija opaža več: ko je riba vznemirjena, se na trebuhu pojavi 4 do 10 navpičnih prog; ko pogine, zbledijo in pokažejo se vzdolžne proge. Podobne vrste — fregatni tuni (*Auxis*), *Euthynnus affinis* in *Sarda orientalis* — po istem viru nimajo prog na trebuhu. Nima plavalnega mehurja (nemška in angleška Wikipedija) in mora neprestano plavati, da ne potone. Po angleški Wikipediji ima največji delež mišic za gibanje med vsemi živalmi: 68 odstotkov telesne mase.

  • Velikost: FishBase navaja 110 cm vilične dolžine kot največjo mero in 80 cm kot običajno; največja objavljena teža je 34,5 kg, najvišja zabeležena starost 12 let. Po FishBase spolno dozori pri približno 41 cm.
  • Temperatura in zemljepisna širina: 15 do 30 °C, od 63° severno do 47° južno, okoli vsega sveta (FishBase).

Kje živi in s čim se hrani

  • Razširjenost: po FishBase po vsem svetu v tropskih in toplih zmernih morjih, ne v Črnem morju. Občasno zaide proti severu: nemška Wikipedija pravi, da ga poleti včasih ujamejo v Severnem morju, švedska tu in tam v Skagerraku in Kattegatu; italijanska Wikipedija omenja Veliko Britanijo in občasno Skandinavijo.
  • Globina: FishBase navaja 0 do 260 metrov. Po nemški in norveški Wikipediji se podnevi giblje od površine do 260 metrov globoko, ponoči pa se vedno zadržuje blizu površine.
  • Jate: do 50.000 rib (angleška, nizozemska, finska in slovenska Wikipedija). FishBase opisuje površinske jate, ki potujejo s pticami, plavajočimi predmeti, morskimi psi in kiti ter skačejo, se hranijo in penijo vodo. Japonski ribiči, pravi japonska Wikipedija, ločijo „kitje“, „morskopasje“ in „ptičje“ jate. Velike zgostitve nastajajo po nemški in norveški Wikipediji na mejah med hladno in toplo vodo.
  • Hrana: ribe, raki, glavonožci in mehkužci; kanibalizem je pogost (FishBase). Po nemški Wikipediji se hrani predvsem zgodaj zjutraj in pozno popoldne.
  • Plenilci: velike pelaške ribe (FishBase); italijanska Wikipedija navaja morske pse, marline, tune, lampuge in wahooje ter dve vrsti čiger. Po angleški Wikipediji ga pogosto uporabljajo kot živo vabo za marline.

Drst skoraj vsak dan

V tropskih vodah se po FishBase spolno aktivne samice drstijo skoraj vsak dan, v več serijah in vse leto; jajca in ličinke prosto lebdijo v vodi. Dlje kot od ekvatorja, krajša je drstna sezona — v subtropskih vodah traja od pomladi do zgodnje jeseni (nemška Wikipedija), v Sredozemlju le v toplem delu leta (italijanska Wikipedija). Samica, dolga 41 do 87 cm, odloži 80.000 do 2 milijona jajc na sezono (nemška Wikipedija). Angleška Wikipedija ga imenuje najplodnejšega med glavnimi komercialnimi tuni.

Kako ga lovijo — in kaj moraš vedeti

Komercialno ga, pravi nemška Wikipedija, lovijo blizu površine z zapornimi plavaricami ali s palico in trnkom, s parangali pa le priložnostno. Za športne ribiče FishBase navaja, da ga lovijo tudi s trolanjem z lahko opremo — z voblerji, žlicami, perjem ali trakovi ribe kot vabo; tudi italijanska Wikipedija navaja trolanje kot glavno metodo športnega ribolova. Na Kanarskih otokih se po španski Wikipediji pojavlja od pomladi do jeseni in daje največji ulov tunov na otokih; lovijo ga z živo vabo, perjem in vrvicami za trolanje. Na Madeiri, pravi italijanska Wikipedija, mu rečejo gaiado in ga tradicionalno sušijo na soncu s soljo.

⚠️ Kar sledi, je sklep iz njegove biologije, ne navedba vira: riba v jatah, ki lovi na površini, potuje s pticami in se hrani predvsem zjutraj in pozno popoldne, se ne išče na stalnem mestu, temveč se najde — po pticah, po penasti vodi in po temperaturni meji, kjer se jate zbirajo.

Tri opozorila iz virov. FishBase in nizozemska Wikipedija poročata o primerih zastrupitve s ciguatero. Francoska Wikipedija opozarja na zastrupitev s histaminom, kadar se prekine hladna veriga, in na zajedavce, kot je anisakis — ribo je treba hitro očistiti drobovja, da ličinke ne preidejo v meso. Japonska Wikipedija pa pravi, da se hitro pokvari, podobno kot skuša; kako ga po ulovu izkrvavijo, odloča o svežini, okusu in vonju.

Pa populacija? Od 15. januarja 2021 ga IUCN vodi kot „Least Concern“. FishBase njegovo ranljivost zaradi ribolova ocenjuje kot „moderate“ (38 od 100), odpornost pa kot srednjo; populacija potrebuje 1,4 do 4,4 leta, da se podvoji. Italijanska Wikipedija pravi, da ga lovijo zelo intenzivno, a ne velja za prelovljenega — čeprav je v preteklosti bil. Po angleški Wikipediji gre pri sporu predvsem za metodo: zaporne plavarice, postavljene ob napravah za zbiranje rib, kritizirajo zaradi prilova, zato nekatere konzerve navajajo način ribolova. Najmanjše mere, dnevne omejitve ulova in varstvene dobe ureja vsaka država sama — preveri jih na kraju samem.

Pet protislovij, puščenih odprtih

  • Kako velik in kako težak? FishBase: 110 cm vilične dolžine, 34,5 kg. Angleška, nizozemska, norveška in portugalska Wikipedija: 108 cm. Španska Wikipedija piše 110 cm celotne dolžine — drugačna mera. Japonska: 1 meter in 18 do 20 kg. Slovenska: 100 cm in čez 20 kg. Finska: največ 32 kg.
  • Kako star? FishBase ter nemška, francoska in nizozemska Wikipedija: 12 let. Angleška: ocene med 8 in 12 leti, saj je starost težko določiti. Japonska: 5 do 6 let.
  • Kako topla voda? FishBase: 15 do 30 °C. Nemška: odrasli pri 14,7 do 30 °C. Italijanska: nad 18 °C, odrasli prenesejo največ 25 °C. Japonska: najraje 19 do 23 °C, ruska 19 do 25 °C. Portugalska: odrasli imajo najraje povprečno okoli 15 °C. In ličinke? FishBase: 15 do 30 °C — nemška, norveška in portugalska Wikipedija: najmanj 25 °C.
  • Ali živi v Sredozemlju? FishBase izključuje le Črno morje, prav tako francoska Wikipedija. Nizozemska: pojavlja se med drugim v Sredozemlju. Nemška, španska, portugalska in finska Wikipedija: v vzhodnem Sredozemlju ga ni. Italijanska: v Sredozemlju ni pogost. Hrvaška: le na zahodu — ob španski obali in v Tirenskem morju — in ga imenuje invazivna vrsta, medtem ko ga FishBase obravnava kot avtohtonega po vsem svetu. In ali se izogiba obali? Španska Wikipedija: včasih pride zelo blizu. Italijanska: redko.
  • Koliko in kam gre? Angleška Wikipedija: 3,2 milijona ton (2018), tretje mesto. Francoska: 2,8 milijona (2006), finska 2,8 milijona (2012), norveška 2.523.001 ton (2010). Delež v ulovu tunov: portugalska Wikipedija okoli 40 odstotkov, ruska 60 odstotkov. V konzerve: angleška do 95 odstotkov, japonska več kot 80 odstotkov. In živo srebro: angleška Wikipedija „moderate“, finska nizko.

Šest imen, ki vodijo k napačni ribi

  • „Bonito“. V nemščini, angleščini, španščini in portugalščini mu pogosto rečejo kar „bonito“ — toda bonito v ožjem pomenu je palamida *Sarda sarda*, druga riba z lastnim člankom v tej seriji. Portugalska Wikipedija izrecno opozarja, da „bonito“ in „gaiado“ označujeta tudi *Sarda sarda*. Angleški seznam GBIF za črtastega tuna navaja celo „Atlantic bonito“ — običajno ime za *Sarda sarda*.
  • „Falscher“ in „Unechter Bonito“. Nemška Wikipedija omenja Unechter Bonito („nepravi bonito“) *Auxis thazard*, ki je videti podobno. „Falscher Bonito“ („lažni bonito“) je nemško ime za *Euthynnus alletteratus*. Obe sta drugi ribi — „pravi“ v njegovem nemškem imenu je mišljen resno.
  • „Yazılı orkinos“. Turški seznam GBIF navaja to ime za črtastega tuna — toda članek turške Wikipedije s prav tem naslovom opisuje *Euthynnus alletteratus*. „Çizgili orkinos“, progasti tun, je manj dvoumen.
  • „Palamida“ in „pelamide“. GBIF navaja „Palamida“ v italijanščini, albanščini in romunščini, „Pelamit“ v malteščini in „Pelamide“ v grščini — okoli Sredozemlja te besede navadno pomenijo *Sarda sarda*, in tudi v slovenščini je palamida ime za *Sarda sarda*. Odmev izhaja iz vrstnega imena *pelamis*, ne iz tesnega sorodstva.
  • „Črtasti“ in „listado“. Njegovo uradno špansko ime je „listado“, v francoski trgovini „listao“. Toda angleški seznam GBIF ima tudi „striped bonito“ — ime, ki se običajno uporablja za *Sarda orientalis*, sorodnika palamide. In „Gestreifter Thunfisch“ („progasti tun“) z nemškega seznama GBIF ni *Thunnus*.
  • „-gatsuo“. V japonščini mnoge ribe nosijo to besedo v imenu, ne da bi bile katsuo: ソウダガツオ so fregatni tuni, ハガツオ je *Sarda orientalis*, マナガツオ riba iz rodu *Pampus* — ニシシマガツオ pa kostanjevka (*Brama brama*). Na Havajih mu rečejo „aku“, v Indoneziji „cakalang“, na Maldivih „kalhubilamas“ (angleška Wikipedija).

Ostaja vprašanje, s katerim se začne vsak članek te serije: kdaj. Temperatura, globina in hrana so zapisani zgoraj in so stalni. Vsak dan pa se spreminja vse drugo — in prav tam se odloči, ali se jutro na vodi splača. Prav to izračuna StrikeAhead — vzame razmere na tvoji vodi in ti pove, kdaj se pot splača. In ker ribe odprtega morja ne iščeš z obale, ti StrikeAhead Pathfinder pove, s kom greš ven: skrbno izbrani vodniki in skiperji, pred uvrstitvijo osebno preverjeni — licenca in zavarovanje —, s preverjenimi ulovi namesto oglasnih fotografij, brez plačanega razvrščanja in zate kot ribiča brez provizije za posredovanje.

Lovi pravi trenutek →