StrikeAhead

Lov na globinsko kirnjo: plenilec, ki mu drugod pravijo riba brodolomov

Vsak članek te serije odgovarja na isto vprašanje: kako ribič prelisiči plenilca? S katero vabo, na kateri globini, ob katerem času. Pri globinski kirnji se odgovor začne z brodolomom. Pol celine je to ribo poimenovalo po potopljenih ladjah — nemško Wrackbarsch, angleško Wreckfish, nizozemsko Wrakbaars, dansko in norveško vragfisk, finsko Hylkyahven, poljsko Wrakon —, strokovni vir pa razlog pove v enem samem stavku: „Adults prefer to inhabit caves and shipwrecks“. Os tega članka je zato: plenilec, ki mu drugod pravijo riba brodolomov. Govorimo o *Polyprion americanus* — ribi, ki doživi tudi osemdeset let in katere znanstveno ime sloni na risbi iz leta 1801. ⭐ In slovenščina tu stoji posebej: med balkanskimi jeziki je edina, ki zmedo razreši čisto, ker pred „kirnjo“ postavi „globinsko“ — golo „kirnja“ je pri GBIF namreč kirnja *Epinephelus marginatus*, torej druga riba.

Mnogo žag — in riba z imenom Girom

Izvor znanstvenih imen beleži ETYFish Project, etimološki register ribjih imen. Rod Polyprion (Oken 1817) je tam zapisan kot „poly, many; prion, saw“ — mnogo žag —, „referring to serrations on preopercle and anal- and pelvic-fin spines“: po zobcih na prednjem škržnem poklopcu (preoperkulu) in na bodicah podrepne in trebušne plavuti. Kdor ribo drži v roki, žago najde tam, kjer jo opisuje FishBase: „a rough bony ridge across upper part of the gill cover“ — hrapav kostni greben čez zgornji del škržnega poklopca. Družino ETYFish vodi kot POLYPRIONIDAE, „Wreckfishes“ — ribe brodolomov. In vrstno ime? „americanus“ naj bi bilo „American, based on a drawing sent by British physician-naturalist John Latham (1740–1837) to Schneider, representing a fish called ‚Girom‘ in America“ — ameriško torej, ker je britanski zdravnik in naravoslovec John Latham Schneiderju poslal risbo ribe, ki so ji v Ameriki rekli „Girom“. ⭐ Najbolj nenavadno pri tem: „Girom“ še danes stoji v španskem seznamu imen GBIF za to vrsto. Beseda z risbe iz leta 1801 je preživela dvesto let — in ribi dala ime celine, ki jo FishBase v vrstici o razširjenosti navede šele na drugem mestu.

Kako različno vidijo to ribo obale, pokaže seznam imen GBIF za *Polyprion americanus* (ključ 5211265). Obstaja tabor razbitine: nemško „Wrackbarsch“ in „Wrackfisch“, angleško „Wreckfish“ in „Wreck bass“, nizozemsko „Wrakbaars“ in „wrakvis“, dansko, norveško in švedsko „vragfisk“ oziroma „vrakfisk“, finsko „Hylkyahven“ — iz *hylky*, razbitina, in *ahven*, ostriž —, poljsko „Wrakon“, islandsko „Rekaldsfiskur“, valižansko „Pysgodyn Broc Môr“ in, najbolj naravnost od vseh, albansko „peshku i anijeve të fundosura“: riba potopljenih ladij. Obstaja tabor globine, in leži skoraj v celoti v Sredozemlju: italijansko „Cernia di fondale“, malteško „Cerna tal-fond“, „Dott tal-fond“ in „Hanzir tal-qiegh“, slovensko „Globinska kirnja“, albansko „Kerr fundi“ — povsod dno, globina. Obstaja tabor kamna: angleško „Stone bass“ in „Sea rock perch“, špansko „Mero de roca“. Obstaja francosko „Poisson de bois“, lesena riba. Obstaja malteško „Hanzir“, prašič. In obstaja, sam zase in nezamenljiv, grško „Βλάχος“ — Vlah, pastir z gora, za ribo, ki gorskega travnika ni nikoli videla. Slovensko ime na tem seznamu je — in prav to je tu redkost.

💣 Šest imenskih pasti, vsaka preverjena ob seznamih GBIF za drugo vrsto. Prvič, Balkan — in tu je slovenščina izjema. GBIF za to vrsto ne navaja nobenega hrvaškega imena; srbsko stoji „Kirnja glavulja“. Golo „Kirnja“ pa je kirnja *Epinephelus marginatus* (ključ 2388507; srbsko „Kirnja“, slovensko „kirnja“), srbsko „Kirnje“ pa stoji celo pri brancinu (*Dicentrarchus labrax*, ključ 2394622). Slovenščina to razreši čisto: „Globinska kirnja“, kirnja globine. Ena sama beseda pred imenom loči dve ribi, ki imata v tej seriji vsaka svoj članek. Drugič, bodika. Turško „iskorpit“ stoji na seznamu te ribe — in „iskorpit“ stoji prav tako pri veliki bodiki (*Scorpaena scrofa*, ključ 2334574), ki ima v tej seriji svoj članek. Le „İskorpit hanisi“ pomeni našo ribo. Ista zamenjava še enkrat v francoščini: GBIF tu navaja provansalski obliki „Cernio Escourpena“ in „Franfré Rascas“ — *rascasse*, *escourpena* pa je v francoščini natanko bodika. Dva jezika si neodvisno drug od drugega za to ribo sposodita besedo druge. Tretjič, trska. Špansko „Bacalao“ stoji na seznamu te ribe — „Bacalao“ pa je pri GBIF špansko ime trske (*Gadus morhua*, ključ 8084280), ki ima prav tako svoj članek v tej seriji. Četrtič, „Mero“. Špansko tu stojita „Mero“ in „Cherna“ — „Mero“ pa stoji tudi pri kirnji (*Epinephelus marginatus*) in pri brancinu (*Dicentrarchus labrax*, tam „Mero“ in „Cherne“). Ena beseda, tri ribe, trije lastni članki. Petič, Cernia. Italijansko „Cernia“ brez dodatka je kirnja; naša riba se imenuje le „Cernia di fondale“. Enako francosko: „Mérou“ sam je kirnja, tu je potreben „Mérou fanfré“ ali „Cernier commun“. In malteško „Cerna“ stoji pri obeh — ločuje ju samo „tal-fond“, *z dna*. Šestič, sestrska vrsta. V angleškem seznamu imen te vrste stojijo „Hapuka“, „Hapuku“, „Bass Groper“ in „Blue Cod“ — to so imena novozelandskega *Polyprion oxygeneios* (ključ 5211261, tam „Hapuku Wreckfish“ in „New Zealand Groper“, francosko „Cernier de Nouvelle-Zélande“). Sestrska vrsta torej sedi v samem seznamu imen.

Dva metra deset, sto kilogramov — in osemdeset let

Okvirni podatki izvirajo iz FishBase. Globinska kirnja zraste do 210 centimetrov skupne dolžine, najvišja objavljena teža je 100 kilogramov — najvišja sporočena starost pa 80 let. ⚠️ Ista stran vira v računskem modelu za okrevanje staleža navaja tmax = 76; obe navedbi starosti stojita druga ob drugi brez pojasnila, in ta članek tega ne razreši. »Common length« FishBase navaja z 80 centimetri skupne dolžine, dolžino ob prvi spolni zrelosti pa z Lm 77,9 centimetra (razpon do 90 cm). ⚠️ Dve številki istega vira, ki skoraj sovpadeta: običajna riba je približno tako velika kot riba, ki šele postaja sposobna za drst. Kaj iz tega sledi, presodi vsak sam; številki stojita tam. O videzu: „Bluish grey above, paler below with a silvery sheen; fins blackish brown“ — zgoraj modrikasto siva, spodaj svetlejša s srebrnim leskom, plavuti črnorjave; mladice nosijo „black blotches on head and body“, črne lise na glavi in telesu. Telo je „tall, compressed“, visoko in bočno sploščeno, z veliko glavo in velikimi usti. Formula plavuti: 10 do 12 hrbtnih bodic, 11 do 13 mehkih hrbtnih žarkov, 3 podrepne bodice, 8 do 10 mehkih podrepnih žarkov. Status IUCN je „Data deficient“ — premalo podatkov —, ocenjen 30. aprila 2003. ⚠️ To je več kot dvajset let stara uvrstitev, ki izrecno pove, da se ne ve. Za človeka velja kot „Harmless“; ribolov FishBase vodi kot „minor commercial“, kot športno ribo pa izrecno z „gamefish: yes“. Okrevanje staleža stoji na „Low“, s časom podvojitve od 4,5 do 14 let, spolna zrelost pa nastopi po 9 do 10 letih. Trofična raven znaša 4,1 — to je območje vrhunskega plenilca.

Jame, razbitine in stvari, ki plavajo

Za ribiče najpomembnejši stavek stoji pri FishBase pod »Biology« in je dolg šest besed: „Adults prefer to inhabit caves and shipwrecks“ — odrasle ribe najraje naseljujejo jame in razbitine ladij. Nobene odprte vode, nobene peščene puščave: struktura. Zraven nasprotje iz iste vrstice: „Juveniles congregate below floating objects“ — mladice se zbirajo pod plavajočimi predmeti, pod lesom, algami, pod vsem, kar plava na površini. Od tod najbrž izvira francoski „Poisson de bois“, lesena riba. Življenje se torej začne na površini in konča v razbitini na dnu. In ko tja dol pride, je sama: „Usually solitary“ — večinoma samotarka. Globino FishBase navaja s 40 do 600 metri, „usually 100–200 m“, običajno sto do dvesto. ⚠️ Podatek o okolju iz istega vira se glasi „Deep-water“, čeprav se razpon začne že pri 40 metrih; ta članek prevzame oboje in tega ne razreši. Njeno morje je široko: „Eastern Atlantic: Norway to South Africa … including the Mediterranean“ — vzhodni Atlantik od Norveške do Južne Afrike, vključno s Sredozemljem, zraven Kanarski otoki, Madeira, Zelenortski otoki in Tristan da Cunha; v zahodnem Atlantiku od Nove Fundlandije do Severne Karoline, nato od Urugvaja do Argentine, otoka Saint-Paul in Amsterdam v Indijskem oceanu ter Nova Zelandija v jugozahodnem Pacifiku. Riba, ki je doma na obeh straneh Atlantika — in katere ime se dela, kot da gre le za eno stran.

Kaj je — in kdaj se drsti

Plen FishBase povzame v sedmih besedah: „Feed on large crustaceans, cephalopods and benthic fishes“ — veliki raki, glavonožci in pridnene ribe. To ni jata sardel v odprti vodi, ampak hrana z dna: rakovice in raki jastogovci, glavonožci, ribe, ki same živijo pri dnu. Trofična raven 4,1 se s tem ujema — hrani se z živalmi, ki same jedo živali. O razmnoževanju je vir kratek in brez pogojnika: „Spawn in the summer“ — drsti se poleti. Zraven „Primary gonochorists“: je primarni gonohorist, rodi se torej kot samec ali samica in to tudi ostane — drugače kot kirnja, s katero jo pol ducata jezikov zamenjuje in ki med življenjem spremeni spol. Riba, ki do spolne zrelosti potrebuje devet do deset let, lahko doživi osemdeset in katere stanje IUCN od leta 2003 opisuje z „Data deficient“, ni riba, pri kateri bi se odločalo na pamet.

Kaj to pomeni na vodi

  • Mesto je cela riba. FishBase navaja jame in razbitine ladij kot najljubše bivališče odraslih. Kdor razbitine ne pozna, ribe ne najde — tu odloča poznavanje terena, ne vaba.
  • Sto do dvesto metrov. Vir navaja globino od 40 do 600 metrov, običajno 100 do 200. Z obale ta riba ni dosegljiva; to je stvar čolna.
  • Ena, ne deset. »Usually solitary« — odrasle globinske kirnje so večinoma samotarke. Eno mesto, ena riba; nobene jate, ki bi se pomaknila na prazno mesto.
  • Hrana z dna, ne sardele. Veliki raki, glavonožci, pridnene ribe. Katera velikost vabe ali katera metoda lovi, ne pove nobeden od prebranih virov; ta članek ne obljublja nobene.
  • Plavajoči les je otroška soba. Mladice se zbirajo pod plavajočimi predmeti. Kar visi pod desko, je morda potomstvo ribe, ki jo iščeš spodaj.
  • Osemdeset let, devet do zrelosti. FishBase navaja najvišjo starost 80 let, čas podvojitve od 4,5 do 14 let in okrevanje »Low«; IUCN od leta 2003 stoji na »Data deficient«. To je argument za obzirno ravnanje in za vračanje v morje — in stvar lastne odločitve.
  • Predpise preveri sam. Hrvaška na primer *Polyprion americanus* v pravilih športnega ribolova vodi skupaj s kirnjami in to skupino omeji na en kos na ribiča; najmanjše mere, količine ulova in varstvene dobe se razlikujejo po državah in se spreminjajo. Merodajen je pristojni organ; to ni pravni nasvet.

Globinska kirnja je plenilec, ki mu drugod pravijo riba brodolomov: riba, katere rodovno ime pomeni »mnogo žag«, katere vrstno ime izvira z risbe iz leta 1801 in ki jo evropske obale glede na zorni kot poimenujejo po razbitinah, po globini, po kamnu, po lesu ali po pastirju z gora. Vsi opisujejo isto: staro, samotarsko ribo na strukturi, ki jo je treba poznati. StrikeAhead bere razmere in globino ter se uči iz tvojih ulovov; aplikacija ti pove, kdaj se splača, StrikeAhead Pathfinder pa, s kom greš na neznano vodo — kurirano, osebno preverjeno, z verificiranimi ulovi namesto oglasnih fotografij, brez plačanega razvrščanja in zate kot ribiča brez posredniške provizije.

Ujemi pravi trenutek →