StrikeAhead

Ribolov Rachycentron canadum: riba, ki je videti kot morski pes — in plava za morskimi psi

Kdor prvič pod vodo zagleda *Rachycentron canadum*, jo pogosto zamenja za kaj drugega. Svoje velike prsne plavuti drži vodoravno razprte, in po angleški Wikipediji ji to morda daje obris morskega psa; ruska in japonska Wikipedija pišeta, da jo potapljači zato lahko zamenjajo z majhnim morskim psom. Poleg tega plava za morskimi psi, morskimi želvami in mantami. Ta članek govori o vrsti *Rachycentron canadum* — angleško cobia, nemško Offiziersbarsch, Kobia ali Königsfisch, portugalsko (Brazilija) beijupirá, finsko okamakrilli, nizozemsko batjauwvis, japonsko スギ (sugi).

Samotarka s spremstvom

*Rachycentron canadum* je riba brez bližnjih sorodnikov: po FishBase in skoraj vseh Wikipedijah je edina vrsta svojega rodu in svoje družine, Rachycentridae. Najbližje so ji po nemški Wikipediji prilepi (Echeneidae) in lampuge, ki jim ta serija namenja posebno skupino. S prilepi ima po angleški Wikipediji skupno navado: sledi večjim živalim — morskim psom, želvam, mantam — in poje, kar pri tem odpade zanjo. Finska Wikipedija piše, da jo pogosto srečamo v bližini morskih hudičev (*Mobula*), zakaj, pa ni znano.

Po FishBase živi nad muljem, peskom in prodom, nad koralnimi grebeni, ob skalnatih obalah in v mangrovah; bliže obali okoli pilotov in boj, na odprtem okoli plavajočih in zasidranih predmetov, občasno v rečnih ustjih. Po angleški Wikipediji se zbira ob grebenih, razbitinah, pristaniščih, bojah in drugih strukturah, za plenom pa zaide vse do ustij in mangrov. Po angleški Wikipediji prenese slanost od 5 do 44,5 promila — od brakične vode do vode, ki je slanejša od oceana.

Glede tega, kaj je, so si viri večinoma enotni: rakovice, lignje in ribe (FishBase, angleška, francoska, nizozemska Wikipedija). Italijanska navaja še školjke in hobotnice, ruska kot primer morskega biča (skat iz družine Dasyatidae). Po angleški Wikipediji je zelo radovedna in se čolnov skoraj ne boji; ruska dodaja, da ujetim ribam včasih sledi vse do boka čolna. Njena angleška vzdevka crabeater (jedec rakovic) in prodigal son (izgubljeni sin) se pojavljata v GBIF in v angleški Wikipediji.

Po čem jo prepoznaš

Podolgovata, vretenasta riba s široko, sploščeno glavo (FishBase, angleška, nemška, ruska Wikipedija). Oči so majhne, spodnja čeljust nekoliko štrli naprej (angleška, ruska, japonska Wikipedija). Najzanesljivejši znak je na hrbtu: pred dolgo hrbtno plavutjo stojijo kratke, močne, ostre bodice, posamične in nepovezane s kožico — FishBase jih navaja 7 do 9, največkrat 8. Od tod ime družine: grško *rhachis*, hrbtenica, in *kentron*, bodica. Repna plavut je pri odraslih polmesečasta do rahlo vbočena, z daljšim zgornjim krpom. Plavalnega mehurja nima (angleška, ruska, japonska Wikipedija).

Po angleški Wikipediji je podobna prilepom, vendar nima prisesalne ploščice in ima močnejše telo; japonska dodaja, da je njena repna plavut vilasta. Barva: hrbet in boki temno rjavi, s svetlimi in temnimi vzdolžnimi progami ob boku — koliko jih je in kakšne barve so, pa viri navajajo različno (glej spodaj). Po angleški in ruski Wikipediji proge v drstnem obdobju izrazito izstopijo. Mladi osebki so po angleški Wikipediji opazno črno-belo progasti.

  • Velikost: FishBase navaja 200 cm celotne dolžine kot največjo, 110 cm kot običajno dolžino in 68 kg kot največjo objavljeno težo. Po angleški Wikipediji rekord, ki ga priznava IGFA, znaša 79,6 kg, ujet pri otoku Rottnest (Avstralija).
  • Starost in zrelost: FishBase navaja 15 let kot največjo zabeleženo starost. Samci po angleški Wikipediji spolno dozorijo pri dveh, samice pri treh letih; po francoski Wikipediji pri 60 do 65 cm (samci) in 80 cm (samice).
  • Drst: Po angleški Wikipediji podnevi, od aprila do septembra, v velikih skupinah na odprtem morju; ena samica se lahko v eni sezoni drsti do 30-krat. Jajca merijo 1,2 mm in lebdijo v planktonu.

Kje živi — in kaj ima s tem Sredozemlje

FishBase: po vsem svetu v tropskih in subtropskih vodah, med 47° severno in 37° južno — v zahodnem Atlantiku od Kanade in Massachusettsa do Argentine, vključno z Mehiškim zalivom in vsem Karibskim morjem; v vzhodnem Atlantiku od Maroka do Južne Afrike; v Indopacifiku od vzhodne Afrike in Hokaida do Avstralije. Po angleški Wikipediji se z letnimi časi seli: zimo preživi v Mehiškem zalivu, marca potuje mimo Floride proti severu, poleti pa do Massachusettsa — ruska in japonska Wikipedija pravita: do Marylanda.

Kaj pa Sredozemlje? FishBase ga v njeni razširjenosti ne navaja. Norveška Wikipedija piše, da tam naravno ne živi, da pa obstajata dve najdbi rib, ki so verjetno prišle skozi Sueški prekop; kot vir navaja strokovni članek iz leta 2013 o drugi najdbi v Sredozemlju. Angleška Wikipedija govori o poročilih z različnih krajev v vzhodnem Sredozemlju od leta 1978, bodisi prek Sueškega prekopa bodisi kot ubežnice iz ribogojnic. Italijanska šteje le eno najdbo, leta 1986 v Izraelu, in kot možen izvor dopušča tudi Atlantik. Hebrejska piše, da je prvo v Sredozemlju ujel neki ribič leta 1978.

Za ribiče v Sredozemlju to pomeni: *Rachycentron canadum* tam ni ciljna riba, temveč redkost — po vseh virih peščica rib v desetletjih, vse na vzhodu. Kdor jo želi ciljno loviti, mora na Atlantik, na Karibe ali v Indopacifik. Kako jo tam lovijo, FishBase opiše na kratko: predvsem z ročnim ribiškim vrvjem in s panulo nad celinskim pragom; poleg tega je tudi športna riba. Po španski Wikipediji športni ribiči cenijo predvsem velike primerke.

Previdno na čolnu — in na krožniku

Opozorilo stoji v dveh virih: po ruski Wikipediji drži prsne plavuti vodoravno tudi po ulovu in se tako lahko obdrži pokonci, njen silovit odpor pa jo na čolnu naredi nevarno; japonska Wikipedija po izvleku svetuje previdnost. Na krožniku velja za odlično jedilno ribo (FishBase, nemška Wikipedija): po angleški Wikipediji za svoje čvrsto meso dosega razmeroma visoko ceno. Ker pa živi posamič, jo po FishBase ulovijo le v majhnih količinah — zato pa je velika tema v akvakulturi. Po angleški Wikipediji je leta 2004 80,6 % svetovne proizvodnje prišlo iz Kitajske in Tajvana; na Tajvanu približno 80 % morskih kletk služi gojenju te vrste.

Osem protislovij, puščenih odprtih

  • Kolikokrat je bila v Sredozemlju? Italijanska Wikipedija: enkrat, leta 1986 v Izraelu. Norveška: dve najdbi. Angleška: na različnih krajih na vzhodu od leta 1978. Hebrejska: prva leta 1978. FishBase Sredozemlja v njeni razširjenosti ne navaja.
  • Ali živi v vzhodnem Pacifiku? FishBase ter španska, nizozemska in švedska Wikipedija: ne, tam je ni; norveška: ni je v osrednjem in vzhodnem Pacifiku. Angleška Wikipedija: mladice, ki so leta 2015 ušle iz ribogojnice pred Ekvadorjem, so jo tam naselile; razširila se je vse do Kolumbije in Paname.
  • Kako težka zraste? FishBase ter španska, francoska, nizozemska, norveška, japonska in ruska Wikipedija: 68 kg. Nemška, italijanska in švedska: 70 kg. Hebrejska in arabska: 78 kg. Angleška: 79 kg. In pri ribiškem rekordu: angleška Wikipedija navaja 79,6 kg kot priznani rekord in 60 kg iz zaliva Shark Bay kot prejšnjo najboljšo vrednost; ruska navaja 46,4 kg kot vpis na uradnem seznamu rekordov.
  • Koliko mraza prenese? FishBase: 17 do 32 °C. Angleška, japonska, ruska in arabska Wikipedija: 1,6 do 32,2 °C. Hebrejska Wikipedija k temu piše, da lahko za razliko od večine rib uravnava telesno temperaturo; angleška jo označi le kot neobčutljivo za temperaturna nihanja.
  • Koliko prog in kakšne barve? Angleška, japonska, ruska in arabska Wikipedija: dve temni vzdolžni progi. FishBase in španska: dve ozki srebrnkasti progi. Nemška: tri temno rjave proge, ločene z ozkimi srebrnkastimi progami. Finska: dve ali tri srebrnkasto sive. Hebrejska: tri temne in dve beli. In trebuh: po FishBase rumenkast, po angleški Wikipediji bel.
  • Samotarka ali skupina? Angleška, francoska in arabska Wikipedija: samotarka, razen v drstnem obdobju. FishBase, nemška, finska in švedska: tvori majhne skupine. Ruska pravi oboje: živi večinoma sama, ob grebenih in razbitinah pa pogosto vidijo velike skupine.
  • Kakšna je mladica? Angleška in arabska Wikipedija ter FishBase: mladi osebki imajo zaobljeno repno plavut. Japonska: njihov rep je že vilast kot pri odraslih, nosijo pa izrazite bele vzdolžne proge.
  • Kdo jo je? Angleška, ruska, japonska in arabska Wikipedija: lampuge jedo mladice; odrasle napada mako (*Isurus oxyrinchus*) (po ruski in japonski Wikipediji po poročilih ribičev). Italijanska: odrasle so plen lampug.

Pet imen, ki vodijo do napačne ribe

  • „Ling“. Angleška Wikipedija in GBIF to vrsto navajata tudi kot ling. Tako pa se v angleščini imenuje tudi morski menek (*Molva molva*), sorodnik trske iz severnega Atlantika, ki mu ta serija namenja posebno skupino.
  • „Bacalao“, „Bacalhau“, „Cod“. GBIF jo v španščini navaja tudi kot bacalao, v portugalščini kot bacalhau, v angleščini kot cod; tudi španska Wikipedija navaja bacalao. Vse tri besede sicer označujejo trsko (*Gadus morhua*), ki ji ta serija prav tako namenja posebno skupino.
  • „Bonito negro“. Španska Wikipedija jo imenuje tudi bonito negro, GBIF v španščini tudi preprosto bonito, angleška Wikipedija black bonito. Bonito v običajnem pomenu pa je majhen tun, palamida (*Sarda sarda*), ki ji ta serija namenja posebno skupino.
  • „Kingfish“ in „Königsfisch“. Nemška Wikipedija navaja Königsfisch, GBIF in angleška Wikipedija kingfish in black kingfish. Angleško kingfish pa glede na regijo označuje tudi povsem druge ribe, na primer gofe (*Seriola*).
  • „クロカンパチ“. Na Japonskem je po japonski Wikipediji ribiški urad določil, da se ta vrsta ne sme prodajati kot クロカンパチ (kuro-kanpachi) ali トロカンパチ (toro-kanpachi) — kajti カンパチ je gof (*Seriola dumerili*), cenjena riba, s katero ni v sorodu; imena kupcev ne smejo zavajati. Ta serija gofu namenja posebno skupino.

Ostaja vprašanje, s katerim se začne vsak članek te serije: kdaj. Življenjsko okolje, hrana in navade so zapisani zgoraj in so stalni. Vsak dan pa se spreminja vse drugo — in prav tam se odloči, ali se dan na vodi splača. To izračuna StrikeAhead: vzame razmere na tvoji vodi in ti pove, kdaj se pot splača. In ker razbitin, boj in spremljevalcev mant ne znaš brati od prvega dne, ti StrikeAhead Pathfinder pove, s kom greš ven: skrbno izbrani vodniki in skiperji, pred uvrstitvijo osebno preverjeni — licenca in zavarovanje —, s preverjenimi ulovi namesto oglasnih fotografij, brez plačanega razvrščanja in zate kot ribiča brez provizije za posredovanje.

Lovi pravi trenutek →