Ribolov rdečemorske plamenke v Sredozemlju: vojak, ki ga seznami imen imajo za gospoda Milesa

Vsak članek te serije odgovarja na isto vprašanje: kako ribič prelisiči plenilca? S katero vabo, v kateri globini, ob katerem času. Pri rdečemorski plamenki se odgovor začne z imenom, ki ga pol Evrope bere napačno. Na angleških seznamih imen se imenuje „Miles’ firefish“ — kot da bi jo odkril neki gospod Miles. Gospoda Milesa pa ni. *miles* je latinsko in pomeni vojak. Zato se pol tega članka glasi: vojak, ki ga seznami imen imajo za gospoda Milesa. Gre za rdečemorsko plamenko, *Pterois miles*, ki se je iz Rdečega morja priselila v vzhodno Sredozemlje.

Krila, vojak in gospod, ki ga nikoli ni bilo

Izvor znanstvenih imen beleži ETYFish Project, etimološki register imen rib. Rod Pterois tam izhaja iz *pterus*, „plavut“, po „Les Pterois“ francoskega zoologa Cuviera (1816), in se nanaša na visoko hrbtno plavut in dolge prsne plavuti — pahljače, po katerih vsakdo prepozna to ribo. Po ETYFishu ime vrste miles preprosto pomeni „soldier“, vojak. ⚠️ Nato pride pošten stavek: „allusion not explained“ (namig ni pojasnjen) — Bennett, ki jo je opisal leta 1828, ni povedal, kaj je s tem mislil. ETYFish previdno domneva rdečo barvo telesa, ki spominja na uniforme vojakov-mornarjev iz 19. stoletja, in izrecno piše „perhaps“ (morda). Ta članek domnevo prevzema kot domnevo, ne kot ugotovitev.

Vojak je pustil sledi na seznamih imen. Na seznamu GBIF za *Pterois miles* (ključ 2334433, 75 vnosov) stoji vojaški tabor: angleško „Soldier Lionfish“, francosko „Poisson armée“ — riba-vojska — in češko „Perutýn žoldnéř“, najemnik. Ob njem hudičev tabor: angleško „Devil firefish“, turško „Şeytan aslan balığı“, portugalsko „Peixe-fogo Diabo“, finsko „paholaissiipisimppu“. Nato levji tabor: angleško „Lionfish“, italijansko „Pesce leone“, špansko „Pez león“, grško „Λιονταρόψαρο“, arabsko „سمك الأسد الشائع“. In ognjeni tabor, kamor spada slovensko ime: „rdečemorska plamenka“ — plamen iz Rdečega morja —, ob njem nemško „Rotfeuerfisch“ (rdeča ognjena riba) in „Indischer Rotfeuerfisch“ ter madžarsko „közönséges tűzhal“.

💣 In zdaj gospod, ki ga nikoli ni bilo. Isti seznam GBIF navaja „Miles’ firefish“ kar štirikrat (Catalogue of Life, Global Register of Introduced and Invasive Species, ITIS, TAXREF), poleg tega pa še „Mile’s Fire Fish“ z Rdečega seznama IUCN — z opuščajem, kot svojilno obliko osebe. Po ETYFishu pa *miles* ni osebno ime, temveč latinska beseda za vojaka. Kdor bere „Miles’ firefish“, torej bere ime, zgrajeno na nesporazumu — in to na istih seznamih, ki vojaka drugje pravilno prevajajo.

💣 Še tri pasti v imenih, vsaka preverjena v izvornih poljih GBIF. Francosko „Poisson Scorpion“ in italijansko „Pesce scorpione“ stojita na seznamih vrst rodu *Pterois* — „riba škorpijon“ pa je tudi običajno ime vrst rodu Scorpaena, ki jim je ta serija posvetila lasten članek. Sorodne so, ista družina, a ne ista riba. „Lionfish“, „Pez león“ in „Poisson armée“ stojijo poleg tega tudi na seznamu vrste Pterois volitans (GBIF 2334438) — dvojčice, ki je osvojila Karibe. Za hrvaščino, albanščino, norveščino, švedščino in japonščino pa seznam za *miles* ne navaja nobenega imena; japonska ハナミノカサゴ po GBIF spada k *P. volitans*. Zato ta članek v teh jezikih v naslovu nosi znanstveno ime.

Iz Rdečega morja v Sredozemlje

Priselitev dokumentira MedMIS, informacijski sistem Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN) o invazivnih vrstah v Sredozemlju. Tam piše: „The first Mediterranean specimen of lionfish was collected from Haifa Bay, Israel in 1991.“ Prvi primerek v Sredozemlju je bil torej nabran leta 1991 v zalivu Haife. Dvajset let pozneje po MedMIS sledijo sever Libanona (2012), Ciper (2013), zaliv İskenderun (2014) in zavarovano morsko območje Kaş-Kekova v Turčiji, poleg tega pa še poročila iz Tunizije, s Sicilije in iz Grčije. Kot najverjetnejša pot velja Sueški prekop — riba je v Rdečem morju pogosta, genetske raziskave (Bariche in sodelavci, 2017) pa so to po MedMIS potrdile.

⚠️ Protislovje v samem viru, odkrito imenovano: MedMIS piše, da dvojčica *P. volitans* v Sredozemlju doslej ni bila zabeležena — v lastnem seznamu literature pa navaja delo iz leta 2018 z naslovom „New record of the red lionfish, *Pterois volitans*, in the Northeastern Mediterranean Sea“. Ta članek tega ne razrešuje. Ugotavlja: plamenka, o kateri se govori v Sredozemlju, je po MedMIS *P. miles*, obe vrsti pa sta po MedMIS na videz skoraj nerazločljivi.

Kaj o njej pravijo strokovni viri

Osnovni podatki, vsak z virom. FishBase: morska, vezana na grebene, od 0 do 85 metrov; Indijski ocean od Perzijskega zaliva in Rdečega morja do Južne Afrike in Sumatre, poleg tega Atlantik in vzhodno Sredozemlje; do 43 centimetrov in 787,8 grama; rdečkasta do rumenorjava ali siva s številnimi tankimi temnimi prečnimi progami; 13 bodic v hrbtni plavuti. Odrasle po FishBase živijo v obalnih vodah nad muljastim dnom. Status IUCN „Least Concern“ (najmanj zaskrbljujoča), ocenjen 20. junija 2017 — na domačem območju ni ogrožena. MedMIS za Sredozemlje navaja druge številke: do 35 centimetrov, najdbe na 0 do 80 metrih („some sources refer to a greater depth“ — nekateri viri navajajo večjo globino), ob valobranih, razbitinah, skalnih blokih, travnikih morskih cvetnic, koraligenskem dnu, skalah in pesku. ⚠️ Viri se razhajajo pri dolžini, globini in vrsti dna — ta članek tega ne gladi.

Vedenje MedMIS opisuje takole: „active ambush predator“, aktiven plenilec iz zasede, ki plen pogosto z razprtimi prsnimi plavutmi stisne v kot. Mladice jedo predvsem nevretenčarje, večji primerki vse bolj ribe. Velja za nočno vrsto, ki se podnevi umakne v razpoke in pod previse, vendar jo vidijo tudi podnevi, samo in v majhnih skupinah — in je zvesta svojemu mestu: ko odrasel primerek najde primeren prostor, tam ostane. Skrb strokovnjakov: kjer se je naselila, lahko po MedMIS zmanjša pritok mladic domačih rib in s kirnjami tekmuje za hrano.

Bodice: kaj pravi MedMIS

FishBase jo vodi kot „Venomous“ (strupena) in piše: „Fin spines highly venomous, may cause human death.“ — bodice plavuti so zelo strupene in lahko povzročijo smrt človeka. MedMIS šteje 18 strupenih bodic: 13 dolgih v hrbtni plavuti, po eno v vsaki trebušni plavuti in tri spredaj v podrepni plavuti. Velike prsne plavuti in repna plavut nimajo strupenih bodic. Po MedMIS so vbodi „very rarely fatal“ — zelo redko smrtni —, če ni alergije, a zelo boleči, z otrplostjo, otekanjem in celo začasno ohromelostjo. MedMIS priporoča, da rano potopimo v vročo vodo za 30 do 90 minut in poiščemo zdravniško pomoč. ⚠️ Razlika med viroma sodi zraven: FishBase svari pred možno smrtjo, MedMIS smrtne primere imenuje zelo redke. Ta članek ni zdravniški nasvet — po vbodu šteje zdravnik, ne blog.

Pomembno za krožnik: po MedMIS „the flesh of a lionfish is not venomous or poisonous“ — meso ni strupeno; strup je samo v bodicah. Na Karibih in v ZDA jo jedo.

Kaj to pomeni ob vodi

  • Strokovnjaki želijo, da se lovi. MedMIS za Sredozemlje izrecno priporoča zgodnje odstranjevanje novih populacij — z osebjem zavarovanih območij in rekreativnimi potapljači, „hand-held nets, speared or caught on hook and line“ (z ročnimi mrežami, s harpuno ali s trnkom in vrvico), torej tudi s trnkom in vrvico — ter spodbujanje izlova v ribiških skupnostih. To je redek primer, ko ulov sam pomaga morju. Katera metoda jo najbolje lovi, ne pove noben od prebranih virov; ta članek ne obljublja nobene.
  • Išči jo ob strukturi. Razbitine, valobrani, skalni bloki, razpoke: tam jo opisuje MedMIS, in svojemu mestu ostaja zvesta. Če si jo nekje enkrat videl, jo boš tam verjetno spet našel.
  • Najprej rokavice, nato škarje. MedMIS svetuje debele rokavice in da strupene bodice previdno odrežeš s škarjami, preden ribo obdeluješ naprej. Nikoli je ne prijemaj z golo roko, nikoli je ne drži za hrbet — tam je 13 od 18 bodic.
  • Tudi mrtva riba zbode. Bodice ostanejo nevarne, ko riba ni več živa — v hladilni torbi, na palubi, pri čiščenju.
  • Ni domače dvojnice. Po MedMIS v Sredozemlju ni podobne domače vrste — progasta kot zebra, s pahljačastimi plavutmi in tipalkami nad očmi. Ta članek kljub temu ni določevalni ključ.
  • Prijavi svojo najdbo. MedMIS je sistem za prijave in kot prvi korak proti širjenju navaja ozaveščanje. Kjer se plamenka pojavi zunaj znanih območij, je prijava pristojni službi vredna več kot fotografija v skupinskem klepetu.
  • Pravila preveri sam. Ta članek namenoma ne navaja nobenih predpisov o ulovu, podvodnem ribolovu ali zavarovanih območjih — razlikujejo se od države do države, v zavarovanih morskih območjih pa veljajo posebna pravila. Merodajen je pristojni organ; to ni pravni nasvet.

Rdečemorska plamenka je plenilec, pri katerem je vse obrnjeno: ulov je zaželen, nevarnost ni v gobcu, temveč na hrbtu, in njeno ime ne časti odkritelja, temveč vojaka. StrikeAhead bere razmere in globino ter se uči iz tvojih ulovov; aplikacija ti pove, kdaj se splača, in StrikeAhead Pathfinder ti pove, s kom greš na neznano vodo — kurirano, osebno preverjeno, s potrjenimi ulovi namesto oglasnih fotografij.

Ujemi pravi trenutek →