StrikeAhead

Almaco jack (Seriola rivoliana): druga seriola v Sredozemskem morju — šest dokazov od leta 2000 in verjetno veliko več zamenjav

Kdor v Sredozemlju ujame veliko seriolo, domneva, da je to *Seriola dumerili* (angleško greater amberjack). Večinoma to drži. Toda od leta 2000 je v Sredozemlju dokazana še druga, zelo podobna vrsta: *Seriola rivoliana* — angleško almaco jack ali longfin yellowtail, italijansko ricciola oceanica ali ricciola falcata (italijanska Wikipedija), francosko sériole limon, špansko med drugim medregal limón, katalonsko círvia rivoliana, japonsko ヒレナガカンパチ in rusko Южноамериканская лакедра (GBIF, Wikidata, Wikipedija). Potrjenega slovenskega imena nismo našli — ga ne navajata ne GBIF ne Wikidata, zato tukaj pišemo *Seriola rivoliana*. Enako velja za nemščino, portugalščino, danščino, švedščino, norveščino, finščino, turščino, grščino, hrvaščino, albanščino in arabščino. Tukaj piše, po čem jo prepoznaš, kje v Sredozemlju so jo že ujeli, s čim se hrani — in zakaj atlas CIESM domneva, da je pogostejša, kot kažejo številke.

Riba z desetimi starimi imeni

Opisana je bila leta 1833 v delu *Histoire naturelle des poissons* avtorjev Achilla Valenciennesa in Georgesa Cuviera — Cuvier je bil po navedbah angleške Wikipedije takrat že umrl leta 1832. Zato nekateri viri navajajo „Valenciennes, 1833“ (FishBase, GBIF), drugi pa „Cuvier, 1833“ (atlas CIESM). Angleška Wikipedija navaja deset sinonimov, med njimi *Seriola bonariensis*, *S. falcata*, *S. colburni* in *S. dubia* — vrsto so torej vedno znova „odkrivali“. Spada v družino Carangidae in je v tesnem sorodu z vrsto *Seriola dumerili* in z vrsto, ki jo v angleščini imenujejo yellowtail (angleška Wikipedija).

Po čem jo prepoznaš — in ločiš od vrste Seriola dumerili

  • Najpomembnejši znak: plavutna krpa. Sprednja, dvignjena krpa druge hrbtne plavuti je pri njej opazno dolga: 19–22 % vilične dolžine (atlas CIESM; FishBase: 18–22 %). Pri vrsti *S. dumerili* in njenih sorodnicah ta krpa po atlasu CIESM gre 6- do 8,6-krat v vilično dolžino in je običajno nekoliko krajša od prsne plavuti. Od tod imeni *longfin* in *falcata* („srpasta“).
  • Oblika: manj podolgovata in bolj sploščena kot večina vrst družine Carangidae (angleška Wikipedija). Italijanska Wikipedija jo v primerjavi z vrsto *S. dumerili* opisuje kot izrazito višjo, zlasti v hrbtnem profilu.
  • Glava: temen poševen pas poteka od očesa do začetka prve hrbtne plavuti in je po italijanski Wikipediji običajno viden tudi pri odraslih. Zgornja čeljust sega približno do sredine zenice (FishBase) oziroma do sredine očesa (atlas CIESM).
  • Barva: hrbet rjav, olivno zelen ali modrikasto zelen, včasih z vijoličnimi ali bronastimi odsevi, trebuh svetlejši, pogosto medeninaste ali sivkaste barve (italijanska in angleška Wikipedija). Na bokih je pogosto rumenkast ali jantarjev vzdolžni pas (FishBase, atlas CIESM). Trebušne plavuti so spodaj bele (angleška Wikipedija).
  • Plavuti: hrbtna plavut z 27–33 mehkimi žarki v drugem delu, podrepna z 18–22 (vsi viri). Repna plavut je globoko razcepljena, repni pecelj ima zgoraj in spodaj jamico (FishBase).
  • Mladice: do približno 18–20 cm imajo šest do sedem temnih prečnih prog na telesu in temen pas na tilniku (italijanska Wikipedija, atlas CIESM, FishBase).

Kako velika zraste

FishBase navaja največjo dolžino 160 cm (vilična dolžina) in največjo maso 59,9 kg, kot običajno dolžino pa 90 cm — enake vrednosti so v angleški, italijanski, katalonski in japonski Wikipediji. Florida Fish and Wildlife Conservation Commission po navedbah angleške Wikipedije navaja, da tipičen ulov tehta le okoli deset funtov (približno 4,5 kg) — živi v majhnih skupinah, razpršenih na velikih razdaljah, in ni pogost ulov. Atlas CIESM navaja precej nižje vrednosti — glej spodaj.

Kje živi — po svetu

Pojavlja se v vseh tropskih in toplih zmernih morjih (atlas CIESM, FishBase): v Indopacifiku od Kenije in Južne Afrike do Marianskih otokov, otočja Rjukju, Nove Kaledonije in otočja Kermadec, v vzhodnem Pacifiku od Kalifornije do Peruja, vključno z Galápagosom (FishBase, angleška Wikipedija). V Rdečem morju in v Francoski Polineziji je ni (FishBase, španska in katalonska Wikipedija). V severovzhodnem Atlantiku njena razširjenost po FishBase „ni dobro znana“; angleška Wikipedija navaja Azore, Madeiro in celinsko Portugalsko, poleg tega poročila iz južne Anglije in Biskajskega zaliva, italijanska Wikipedija pa jo ima ob portugalski obali za precej pogosto.

Je riba odprtega morja onkraj šelfa in po italijanski Wikipediji pride k obali le tam, kjer je voda zelo globoka. Odrasle se zadržujejo v majhnih skupinah ob zunanjih pobočjih grebenov, podmorskih gorah in plitvinah (FishBase, japonska Wikipedija); po angleški Wikipediji obiskuje razbitine pogosteje kot večina drugih vrst družine Carangidae. Atlas CIESM jo ima za „verjetno bolj oceansko“ od sorodnic iz istega rodu. Mladice se na odprtem morju zbirajo pod plavajočimi predmeti (FishBase, italijanska Wikipedija, atlas CIESM). Španska Wikipedija navaja priljubljene temperature vode 18–24 °C.

V Sredozemlju: šest dokazanih rib

Prvi dokaz v Sredozemlju je iz leta 2000, posamezna riba pri otoku Lampedusa (Castriota in sodelavci 2002, *Journal of Fish Biology*). Drugi je sledil iz istega območja (Castriota in sodelavci 2004, *Cybium*). Leta 2011 so poročali o treh primerkih pri Mallorci — prvi dokaz v zahodnem Sredozemlju (Valls in sodelavci 2011, *Marine Biodiversity Records*) —, istega leta tudi o prvem iz severne Tunizije (Mansour in sodelavci 2011). Leta 2017 se je pridružila Libija (Shakman in sodelavci 2017, *BioInvasions Records*). Atlas CIESM eksotičnih rib v Sredozemlju šteje skupaj šest ujetih primerkov na različnih krajih in v različnih letih ter kot pot navaja „via Gibraltar“ — priselila se je torej iz Atlantika, ne skozi Sueški prekop.

In potem pride stavek, ki je zanimiv za ribiče: ker je tako podobna vrsti *Seriola dumerili*, so jo morda zamenjevali z njo in je zato pogostejša, kot kažejo dokazi (atlas CIESM). Italijanska Wikipedija meni, da je mogoče, da se zaradi tropikalizacije Sredozemlja pojavi tudi drugod. Kdor torej ujame „ricciolo“ z opazno dolgo krpo hrbtne plavuti, naj si jo natančneje ogleda.

S čim se hrani

Je plenilka, ki se po angleški in japonski Wikipediji hrani podnevi in ponoči: z manjšimi ribami, poleg tega z majhnimi lignji, hobotnicami, raki in kozicami. FishBase navaja predvsem ribe, poleg njih nevretenčarje, in jo uvršča na trofično raven 4,5 — visoko v prehranjevalni verigi. Španska Wikipedija opisuje, kako se prehrana spreminja z velikostjo: mladice okoli 4 cm jedo predvsem ceponožce rodu *Calanus*, ribe okoli 15 cm pa že sardele, skuše in lignje. Posebnost opisujeta angleška in japonska Wikipedija: drgne se ob hrapavo kožo morskih psov, da se znebi kožnih zajedavcev — in včasih ob potapljače, ki jih očitno ima za morske pse.

Drst in rast

Njena jajca in ličinke plavajo prosto v vodi (FishBase, atlas CIESM); po španski Wikipediji so jajca prozorna in velika približno 1,2 mm, stopnja razmnoževanja je visoka. Po angleški Wikipediji se drsti vse leto, do enkrat na teden; italijanska Wikipedija opisuje drstne jate. Pomembna točka je v FishBase: njena odpornost velja za nizko — populacija potrebuje 4,5 do 14 let, da se podvoji, ranljivost za ribolov pa je ocenjena kot visoka do zelo visoka (74 od 100).

Ribolov, gojenje in opozorilo

Po angleški Wikipediji jo njena izjemna vzdržljivost dela za zaželen cilj športnega ribolova na globokem morju; FishBase jo vodi kot športno ribo in jedilno ribo cenovnega razreda „zelo visok“. V sredozemskem kontekstu italijanska Wikipedija navaja le parangale, pelagične mreže in vlečno vabo. Bolj znano kot divje ribe je gojenje: pri Havajih jo gojijo v globokih, zasidranih kletkah kot „Hawaiian Kampachi“ oziroma „Kona Kampachi“, v Mehiki kot „Baja Kampachi“ (angleška Wikipedija); po španski Wikipediji je njeno gojenje načrtoval tudi Ekvador. Njeno meso je čvrsto in gosto kot tunino in ima okoli 30 % maščobe (angleška in japonska Wikipedija). Pomembno: divje ujete ribe lahko prenašajo ciguatero (FishBase, angleška in japonska Wikipedija), predvsem z območij koralnih grebenov; gojene ribe z nadzorovano hrano po angleški Wikipediji ne. Poročila o ciguateri iz Sredozemlja v naših virih nismo našli.

Status — in kaj lahko narediš ti

Na Rdečem seznamu IUCN velja za „najmanj ogroženo“ (Least Concern). Angleška Wikipedija piše, da so divje populacije obilne in nikoli niso bile komercialno izlovljene v velikem obsegu. Kljub temu: z nizko odpornostjo in visoko ranljivostjo za ribolov (FishBase) spada med vrste, pri katerih izpust velike ribe naredi razliko. Ali zanjo velja najmanjša lovna mera, varstvena doba ali omejitev ulova, urejajo nacionalni in regionalni predpisi — namenoma ne navajamo nobene številke. Na kraju preveri, kaj trenutno velja, zlasti v zavarovanih morskih območjih. In ker je v vsem Sredozemlju šele peščica dokazov: fotografija hrbtne plavuti s krajem in datumom je za raziskave dragocena.

Sedem nasprotij v virih

  • Kje v Sredozemlju? FishBase ter italijanska, španska in katalonska Wikipedija navajajo le Lampeduso. Atlas CIESM navaja še severno Tunizijo, Balearske otoke in Libijo. Angleška Wikipedija piše o razpršenih poročilih od Balearskih otokov do zaliva Gabès — dokaza iz zaliva Gabès v strokovni literaturi, ki jo navaja atlas CIESM, nismo našli.
  • Ali živi v zahodnem Atlantiku? FishBase, angleška in katalonska Wikipedija: da, od Cape Coda do severne Argentine. Španska Wikipedija: v zahodnem Atlantiku je ni.
  • Kako velika zraste? FishBase in štiri Wikipedije: običajno 90 cm, največ 160 cm. Atlas CIESM: običajno 50–80 cm, največ 120 cm.
  • Kateri spol zraste velik? Španska Wikipedija: samci le okoli 50 cm, samice do 1,5 m. FishBase in katalonska Wikipedija navajata 160 cm izrecno za samce oziroma „samec/brez navedbe spola“.
  • Kako globoko? Angleška in japonska Wikipedija: 5–160 m, večinoma 5–35 m. FishBase in italijanska Wikipedija: 5–245 m, večinoma 30–35 m (FishBase). Španska Wikipedija: tipično okoli 50 m, dokazana pod 300 m.
  • S čim se pretežno hrani? FishBase in italijanska Wikipedija: z ribami, glavonožci šele na drugem mestu. Španska Wikipedija: odrasle jedo mehkužce, rake, iglokožce in majhne ribe — ribe na zadnjem mestu.
  • Kdaj ocenjena? FishBase: ocena IUCN z dne 21. avgusta 2012. Angleška Wikipedija: ocenjena 2015.

Ni nasprotje, čeprav je videti tako: italijanska Wikipedija šteje 7 bodic v prvi hrbtni plavuti in 1 v podrepni, FishBase in japonska Wikipedija 8 in 3. Atlas CIESM to razreši: VII + I in II + I — odvisno od tega, ali se šteje bodica pred drugo hrbtno plavutjo in dve ločeni bodici podrepne plavuti.

Pet pasti pri imenih

  • „Kampachi“ ni vedno kampachi. Na Japonskem se カンパチ (*kanpachi*) imenuje *S. dumerili* (Wikidata, GBIF); *S. rivoliana* je ヒレナガカンパチ, „dolgoplavutni kanpachi“. Na havajskih in mehiških jedilnikih pa je „Kampachi“ gojena *S. rivoliana* (angleška Wikipedija).
  • „Greater amberjack“ je druga riba. GBIF za *S. rivoliana* navaja tudi angleška imena greater amberjack, European amberjack in celo bonito — toda „greater amberjack“ je standardno ime vrste *S. dumerili*, „bonito“ pa sicer pomeni pelamido.
  • „Barnsteenmakreel“ in „írio“ si delita dve vrsti. GBIF navaja nizozemsko ime barnsteenmakreel in portugalsko írio tako za *S. rivoliana* kot za *S. dumerili*.
  • „Medregal“, „coronado“, „huayaipe“ so skupinska imena. GBIF navaja medregal in coronado za obe vrsti; le medregal limón smo našli izključno pri *S. rivoliana*. V Ekvadorju se po španski Wikipediji več vrst rodu Seriola imenuje „huayaipe“. GBIF navaja celo boquerón — v Španiji ime za sardona.
  • „Južnoameriška“ zavaja. Rusko ime v GBIF, Южноамериканская лакедра („južnoameriška lakedra“), se slabo prilega ribi, ki živi v vseh toplih morjih.

Ostane vprašanje, s katerim se začne vsak članek te serije: kdaj. Pri plenilki, ki se v majhnih skupinah zadržuje ob globokih pobočjih, plitvinah in razbitinah ter se hrani podnevi in ponoči, pravi dan odloča več kot katera koli montaža. Habitat, plen in znaki so napisani zgoraj in so stalni. Kar se spreminja vsak dan, so razmere na tvoji vodi — to izračuna StrikeAhead in ti pove, kdaj se pot izplača. In ker robov in pravil tujega revirja ne poznaš od prvega dne, ti StrikeAhead Pathfinder pove, s kom greš na morje: izbrani vodniki in skiperji, pred uvrstitvijo osebno preverjeni — licenca in zavarovanje —, s preverjenimi ulovi namesto reklamnih fotografij, brez plačanega razvrščanja in zate kot ribiča brez posredniške provizije. Aplikacija pove kdaj, Pathfinder s kom.